Tako podobni, a hkrati tako različni jeziki
Čeprav smo bili še nedavno združeni v skupno državo Jugoslavijo, veliko ljudi npr. hrvaškega ali srbskega jezika sploh ne razume. Zlasti so to mladi, ki s temi jeziki nikoli niso bili v stiku. Tisti, ki so odraščali v jugoslovanski državi pa so se jezika srbohrvaščine celo učili v šoli, zato je obvladanje jezika povsem razumljivo. Seveda je razumevanje nekoga, ki govori nekaj povsem drugega, kot če moramo na primer napisati besedilo v tem jeziku. Pisanje ali razumevanje napisanega je veliko bolj kompleksno, kot na primer govorjena komunikacija na primer v trgovini.
Ker kot omenjeno veliko ljudi npr. srbščine ne razume, je prevajanje v srbščino ali iz srbščine v slovenščino še vedno med storitvami v porastu, tudi na gospodarskem področju. Ker se države na območju Balkana vse bolj razvijajo, tudi poslovno sodelovanje narašča. Ker pa jezik ni enak našemu, še vedno prihaja do šumov v komunikaciji, zato se veliko število posameznikov in tudi podjetnikov odloči, za prevajanje v srbščino, npr. poslovna besedila, spletne strani, reklamna gradiva itd.
Pogosto se zgodi, da se zlasti mladi npr. iz Slovenije in Srbije ali pa drugih balkanskih držav ne pogovarjajo v slovenskem, srbskem ali hrvaškem jeziku, ampak kar v angleščini, kar je za starejše generacije nepojemljivo, saj so nekoč živeli na skupnem ozemlju in govorili isti jezik. Mladi pa to komunikacijo dojemajo drugače. Če jezika ne razumejo in govorijo tako dobro, se raje odločijo za angleščino, ob enem pa tudi vadijo angleščino, ki jo je zaradi njenega pomena danes dobro čim bolj obvladati. Če mladi naletijo na besedila v jezikih bivše Jugoslavije, se raje odločijo, da prevajanje v srbščino, hrvaščino, makedonščino …, ki jim jih opravijo za to usposobljeni ljudje. Vseeno je na koncu bolje, da pridobijo kakovosten in natančen prevod, kot da se s prevajanjem mučijo sami.
