Zgodovino matematike lahko obravnavamo kot vedno večjo serijo abstrakcij
Matematika, ki izvira iz grščine, vključuje študij o področjih, kot so števila (aritmetika in teorija števil), formule in sorodne strukture (algebra), oblike in prostori, v katerih se nahajajo (geometrija), količine in njihove spremembe (račun in analiza). O njenem natančnem obsegu ali epistemološkem statusu ni splošnega soglasja.
Zgodovino matematike lahko obravnavamo kot vedno večjo serijo abstrakcij. Evolucijsko gledano je bila prva abstrakcija, ki je skupna mnogim živalim, verjetno abstrakcija števil: spoznanje, da imata zbirka dveh jabolk in zbirka dveh pomaranč (na primer) nekaj skupnega, in sicer količino svojih članov. Kot dokazujejo t. i. števci, najdeni na kosteh, so prazgodovinska ljudstva poleg prepoznavanja načina štetja fizičnih predmetov morda prepoznavala tudi način štetja abstraktnih količin, kot je čas – dnevi, letni časi ali leta.
Kazalo strani:
Kdaj se pojavijo dokazi o kompleksnejši matematiki
Dokazi o kompleksnejši matematiki se pojavijo šele okoli leta 3000 pred našim štetjem, ko so Babilonci in Egipčani začeli uporabljati aritmetiko, algebro in geometrijo za davčne in druge finančne izračune, za gradnjo in konstruiranje ter za astronomijo. Najstarejša matematična besedila iz Mezopotamije in Egipta so iz obdobja 2000 do 1800 let pred našim štetjem. Več o tej temi tukaj https://najdiinstrukcije.si/matematika/.
Številna zgodnja besedila omenjajo pitagorove trojčke, zato se po sklepanju zdi, da je pitagorov izrek po osnovni aritmetiki in geometriji najstarejši in najbolj razširjen matematični koncept. Osnovna aritmetika (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) se v arheološkem zapisu prvič pojavi prav v babilonski matematiki. Babilonci so imeli tudi sistem krajevnih vrednosti in uporabljali šestnajstinski številski sistem, ki se še danes uporablja za merjenje kotov in časa.
Newtonov gravitacijski zakon v kombinaciji z matematičnim računanjem
Večino matematične dejavnosti sestavlja odkrivanje in dokazovanje (s čistim sklepanjem) lastnosti abstraktnih predmetov. Ti predmeti so bodisi abstrakcije iz narave (kot so naravna števila ali črta) bodisi (v sodobni matematiki) abstraktne entitete, ki so opredeljene s svojimi osnovnimi lastnostmi, t.i. aksiomi. Matematika se v znanosti pogosto uporablja za modeliranje pojavov, kar omogoča pridobivanje kvantitativnih napovedi iz eksperimentalnih zakonov. Gibanje planetov je na primer mogoče zelo natančno napovedati z uporabo Newtonovega gravitacijskega zakona v kombinaciji z matematičnim računanjem.
Einsteinova teorija pa kaže, da je Newtonov gravitacijski zakon le približek (ki je v vsakdanjem življenju še vedno zelo natančen). Matematika je bistvenega pomena na številnih področjih, vključno z naravoslovjem, tehniko, medicino, financami, računalništvom in družboslovjem. Nekatera področja matematike, kot sta statistika in teorija iger, se razvijajo v neposredni povezavi z njihovo uporabo in so pogosto združena pod imenom uporabna matematika.
Učenje matematike za marsikoga predstavlja trd oreh, a nikar se je, razen nekaj osnovnih formul, ne učite na pamet. Nikar ne razvijte odpora do predmete, temveč z njim sodelujte, začnite z osnovami, razvijajte občutek za številke, ne učite se jih na pamet. Učite se z razumevanjem in rešujte veliko vaj, za pomoč in razlago pa se vedno lahko obrnete na učitelja, sošolca, prijatelja ali inštruktorja.
